Andrej Kokot

Andrej Kokot
Rojstvo	23. november 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) Vrba na Koroškem
Smrt	7. november 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (75 let) Celovec
Državljanstvo	Avstrija
Poklic	prevajalec, pisatelj, pesnik, urednik

Andrej Kokot, koroško-slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, * 23. november 1936, Zgornja vas, Avstrija, † 7. november 2012, Celovec.

Življenjepis

Od leta 1942 do leta 1945 je bil med družinami, ki so jih nacisti pregnali v Nemčijo. Osnovno šolo je obiskoval na Kostanjah. Nato se je vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Od leta 1960 je bil zaposlen pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Od leta 1963 je bil tudi njen tajnik. V letih 1980−90 je bil kulturni urednik pri tedniku Slovenski vestnik.

Pravijo mu tudi pesnik samorastnik zaradi njegove zagrizenosti pri pisanju njegovih del. Kokot je pisal liriko, prozo, kritike ter prevajal iz nemščine v slovenščino in obratno.

Delo

Kokot je pisal humanistično, borbeno poezijo. Vanjo vnaša politične in kritične misli. Podredijo se jim:

• pokrajina
• idilika
• čustva

Tematika njegovih prvih del

• Zemlja molči (1969)

Uvod v to njegovo prvo pesniško zbirko je napisal pisatelj Slavko Jug. V tej zbirki je objavljenih več verzov upora. Zadnja pesem v tej zbirki ima naslov »Protest«. V pesniku je oster upor rodilo divje nasilje, oblastništvo. Ravno ta protest Kokota spremlja tudi v nadaljnjih delih.

• Ura vesti (1970)

Uvodno besedilo je napisal Mitja Mejak. Tokrat se v središču pojavi pesnikovo razmišljanje o tem, ka je življenje in kaj pomeni smrt. V tej zbirki srečamo obup, bolečino, ter prisonost volje do življenja.

• Pesniški list 9 (1972)

Pesnik tu izpoveduje svoj jasni obup. Predstavi nam svoje tegobe in tegobe drugih ljudi.

• Čujte, zvonovi pojo (1972)

To je pesniška zbirka upora in kritike, ki je razdeljena na štiri dele:

• Še moja smrt je upor
• Stvarnost naše bitnosti še ni praznina
• Mrtvaški zvonovi pojo
• Je zarohnela resnica našega izvora

Bibliografija

Pesniške zbirke

• Zemlja molči, 1969 (COBISS)
• Ura vesti, 1970 (COBISS)
• Pesniški list 9, 1972
• Čujte, zvonovi pojo, 1972 (COBISS)
• Onemelo jutro, 1974 (COBISS)
• Nekje pa pesmi pojo, 1976 (COBISS)
• Kamen molka, 1979 (COBISS)
• Kaplje žgoče zavesti, 1982 (COBISS)
• Ringaraja, 1983 (COBISS)
• Ko zori spomin, 1996 (COBISS)
• Pastirjevi rajmi, 1996 (COBISS)
• Koroški rožni venec, 2001 (COBISS)
• Pozabljeno sonce, 2007 (COBISS)

Prevodi

• Peter Handke, Pesem trajanju. (Gedicht an die Dauer), 1987
• Erich Fried, Pesmi, 1988
• Peter Paul Wiplinger, Oporoka časa, 1989
• Michael Guttenbrunner, Pesmi, 1993
• Neža Maurer, Wenn wir lieben. Liebeslyrik. (Kadar ljubimo.), 1995
• Brücken zwischen Drau und Save. Mostovi med Dravo in Savo. Slovensko, nemško., 2006

Priznanja

Za pesniško zbirko Kaplje žgoče zavesti, 1982 je Kokot leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Glej tudi

• seznam slovenskih pesnikov

• nagrade Prešernovega sklada
• slovenska mladinska književnost
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih pisateljev

Viri

• Kokot, A. (1970). Ura vesti. Celovec: o. j. Drava
• Kokot, A. (1972). Čujte zvonovi pojo. Jesenice: Kulturno umetniški klub Tone Čufar
• Kokot, A. (1976). Nekje pa pesmi pojo. Maribor: Obzorja Maribor

Literatura

• Detela, L. (1977). Povojni Slovenski koroški pesniki in pisatelji. Celovec: Tiskarna Družbe sv. Mohorja

Zunanje povezave

• Kulturni poklon Andreju Kokotu pri sedmih križih. http://www.revija.at/zan_1_33.htm Arhivirano 2009-04-07 na Wayback Machine.